Gospoda Bavčerja je bilo v času mojega umetniškega dozorevanja moč videti povsod. Bodisi v lokalnem buffetu galerije Equrna v ugledni družbi ljubljanske umetniške elite, na odprtjih razstav, filmskih in gledaliških premierah ali na televiziji, kjer je kot šef žirije ali kot strokovnjak s področja oblikovanja in tržnih komunikacij utemeljeval ali kritiziral aktualne rešitve in odločitve. Kot Ljubljančan, ki je na ulici, če ne dežuje ali sneži, več kot 30 let, lahko zatrdim, da ob njegovem mimohodu, njegovi drži, stilu in prezenci nikoli nihče ne ostane ravnodušen. Gospod z izdelanim stilom, ki ti je lahko všeč ali ne, pri naključnih opazovalcih in mimoidočih budi številna vprašanja - kdo ja ta človek, s čim se ukvarja in od kod prihaja? Je morda igralec, prihaja iz tujine, kje se oblači in zakaj za vraga ima pri teh letih uhan v ušesu?
Seveda pa so posamezniki blizu stroke in industrije vedno zelo dobro vedeli, za koga gre. Govorimo o slovitem oblikovalcu in kreativnem direktorju z bogato kariero ter prejemniku številnih nagrad. Njegovo ime je bilo poznano tudi prek meja Slovenije. Tako na zahodu kot na področju tedanje Jugoslavije. Njegova neposrednost, ljudskost in simpatičnost pa ni bila prepoznana samo v stroki, temveč tudi med študenti likovne akademije, kjer je kot izredni profesor deloval od leta 1988. Poleg tega je bil tudi direktor Design centra v Studiu marketing, soustanovitelj Studia Znak (skupaj z Miljenkom Liculom, Ninom Kovačevićem, Rankom Novakom, Milanom Pajkom in Dušanom Brajičem) in kasneje ustanovitelj ter lastnik studia Arsenal Design. Sedaj je v penziji. Bavčerjev podpis boste našli pod številnimi kreativnimi in oblikovalskimi presežki, legendarnih izdelkov in storitev še iz časov Jugoslavije. Govorimo o celostnih podobah tržnih komunikacijah Zastava 101 (1976), Rad imam mleko (1978), Mura (1979), Fructal (1980–84), Slovenija moja dežela (1984) ter celostnih grafičnih podobah za Fructal (1980), Palomo (1984), Aero, Radensko in še mnoge druge.
Tokrat je Jusov štab obiskal Jani, kjer smo se skupaj z bratom Darkom, soustanoviteljem in art direktorjem projekta Jus, ki je bil nekoč tudi njegov študent, pogovarjali o dizajnu, stanju stroke, starih dobrih časih in o svetu, v katerem živimo danes.
Marko Miladinović
- Pred časom ste na FB strani Slovenske oblikovalke in oblikovalci objavili malce provokativno trditev, in sicer, da je slovensko industrijsko oblikovanje mrtvo. Zakaj tako menite?
Ker ni slovenskih izdelkov, tudi ni slovenskega industrijskega oblikovanja. Skoraj!
- Je oblikovanje vezano zgolj na talent in tehnično oziroma ročno znanje, ali kot ste nekoč izjavili, dober oblikovalec za oblikovanje sploh ne potrebuje rok. Kaj ste s tem mislili?
Za oblikovanje je potreben predvsem intelekt, oblikovalec je (bi moral biti) intelektualec.
- Ali ima slovensko industrijsko oblikovanje prihodnost? Je za ponovni razcvet, te včasih sijoče panoge, edini pogoj močna industrija?
Ni potrebno, da je mastodontska, dovolj je, da se inteligentno obnaša. Morala bi pa biti usmerjena k temu, da razvija lastne, inovativne izdelke. Le s takšno ponudbo lahko postane prepoznavna in konkurenčna na vse bolj zahtevnih trgih. Tako bi lahko razvijala odmevne blagovne znamke (brende). Saj poznamo, pri sosedih Italijanih, relativno majhne tovarne pohištva, ki so s svojim dizajnom svetovne blagovne znamke.
- Se vam zdi, da je bilo industrijsko in grafično oblikovanje v času socialistične Jugoslavije napredno in v duhu s časom? Smo podlegali vplivu zahoda, vzhoda ali smo gojili in vzpostavili svoj slog?
Državne institucije in tudi velik del gospodarstva so zelo podpirali razvoj stroke. S počasnim, vendar vztrajnim prodiranjem tržnega gospodarstva je vedno bolj rastla potreba po konkurenčnih proizvodih. Iskra, Gorenje, Meblo, Stol, Mura in še mnoga druga podjetja so se dobro zavedali, kaj pomeni ponuditi potrošniku »všečen« izdelek, da je treba kupca tudi vzgajati, informirati in na koncu koncev napeljati k nakupu. Še danes nam ti brendi odzvanjajo v ušesih, pa mnogih že zdavnaj ni več med živimi. Jasno, da smo ves čas po malem škilili po dosežkih tujih gospodarstev, vendar je mnogim uspelo ubrati svoja pota. Kot dokaz Kraljev Rex, Mächtigov Kiosk. Pa tudi Bienale industrijskega oblikovanja je mnogo naredil za napredek in popularizacijo oblikovanja.
- Kje pa je trenutno grafično oblikovanje v Sloveniji? Kaj se po vašem mnenju dogaja z Bienale industrijskega oblikovanja (v nadaljevanju BIO), kaj z Društvom oblikovalcev Slovenije (v nadaljevanju DOS) in kaj po vašem za domač prostor predstavlja Fundacija Brumen?
Uau! Zelo zahtevna in obsežna tema.
Z grafičnim oblikovanjem je velik križ. Nekako tako kot z industrijskim. Ni resnih naročnikov. Kolikor ga potrebujejo, ga (predvidevam) naredijo sami. Danes že vsaka tajnica z računalniškimi programi, naredi svojemu direktorju všečen oglas. Zakaj bi torej profesionalnemu oblikovalcu »drago« plačevali usluge? Pa še, kdo se bo s tem »genijem« neprenehoma kregal o optimalnih rešitvah komunikacijskih sporočil. Z razvojem digitalnih tehnologij, je dostop do oblikovalskih orodij postal mogoč vsakemu, ki ima računalnik. Sedaj celo pametni telefon. Torej, oblikovalci smo že lahko vsi. Mnogi menijo, da se šolanje v tej smeri niti ne splača. Dovolj je kratek tečaj in evo …
BIO je manifestacija, ki gre mimo širše javnosti, ki ji je bila nekoč namenjena, dokaj neopazno. Očitno je, da je namenjena le strokovni javnosti, saj je poleg tematskih razstav, namenjena workshopom, konferencam in simpozijem, o katerih lahko beremo pretežno v medijih namenjenim stroki.
DOS se danes na vse kriplje trudi, da bi se izkopal iz vsesplošne krize. Oblikovalci pravijo: »DOS ni dovolj dejaven!« Ja, kdo pa je DOS? DOS so člani. DOS ne dela, ker njegovi člani ne delajo. Večina njih. Dokler je DOS v nekih drugih časih bil partner Jugoslovanske avtorske agencije in dobival del provizije od avtorskih pogodb iz naslova oblikovanja pa »apanažo« od ministrstva za kulturo in naročila za izvedbo ter žiriranje natečajev, je bilo lepo. Člani so lahko potovali po kongresih, razstavah itd.. Bila je množica razstav, na katerih smo lahko razstavljali. Sedaj pa je od tega ostalo zelo malo. Mladi, bi s podporo nekaterih starejših nezadovoljnežev, radi ustanovili svojo organizacijo, ki bi »delala«. Zelo pa pozabljajo, da je DOS »since 1951«. Ustanovili so ga legendarni velikani slovenskega oblikovanja: Spinčič, Kralj, Košak, Cesar, Brumen … In zdaj naj na vse te ljudi kar čez noč pozabimo? Tej »mladi gardi« predlagam, da se vpišejo v DOS, ki že obstaja. Postali bodo člani z vsemi pravicami. Tudi volilno. Tudi voljeni bodo lahko. In lahko naredijo tako, da bo DOS delal.
Fundacija Brumen in Bienale Brumen je dobil ime po prof. Jožetu Brumnu, pionirju slovenskega grafičnega oblikovanja in ustanovnem članu DOS. Fundacijo Brumen so pomagali ustanavljati tudi nekateri vidni pripadniki stroke. Kaj se dogaja znotraj tega Bienala mi pa ni čisto nič jasno. Očitno je tudi ta razstava namenjena izbrani »sekti« znotraj stroke. Načeloma nimam nič proti. Diverzifikacija, tudi znotraj stroke, ni škodljiva.
To je jasno že po komunikacijah, ki so javnost vabile k obisku, čeprav v Poslanstvu, na njihovi spletni strani, jasno piše: »Fundacija Brumen, ustanovljena leta 2003, je neprofitna organizacija s statusom ustanove v javnem interesu. Zavzema se za promocijo kakovostnega oblikovanja, obenem pa širšo javnost opozarja, da je oblikovanje vse okrog nas in ključno vpliva na kakovost bivanja itd.. Če je to zares namenjeno širši javnosti in zavoljo tega tudi financirano z javnim denarjem, potem …
- Menite, da je čas nastajanja nove države pozitivno vplival na oblikovanje, oglaševanje in kreativno dejavnosti na splošno? Čas pred in po osamosvojitvi Slovenije poznamo kot razcvet oblikovanja, tržnega komuniciranja in TV oglasov, ki smo jih skoraj imeli za državotvorne. Je šlo tukaj za entuziastični naboj grajenja nove identitete, ustvarjanje nove države? Je ta energija izginila, je ne potrebujemo več, je naši identiteti zadoščeno? Kako pridobiti to moč nazaj, ali obstajajo drugi vzvodi, nove države pač ne ustvarjaš vsakih 20 let?
Družbeno »vretje« je vsekakor eden izmed razlogov takratne »evforije«. Malce smo o tem že rekli na začetku. Tržno komuniciranje je takrat bilo zelo, vsaj pri nas, v takratnem Studiu marketing, zelo družbeno angažirano. Tudi če smo delali oglas za Palomo, smo se dotaknili varstva gozdov. Tako je bilo tudi v turističnih oglasih »Slovenija, moja dežela«. Tam smo vključili idejo o Sloveniji, lepi in čisti, o moji deželi, ki jo imam rad. Malce domoljubja. Ja, bil je začetek vzpostavljanja nove identitete in kot so zapisali v beograjski Politiki, začetek osamosvajanja Slovenije.
Ta energija je izpuhtela, ker je bilo treba vse, tudi zanimive, inovativne ideje, jemati z rezervo, saj so se razvijale še v jugo časih. Tudi lipov list je šel v franže, čeprav je med ljudmi še vedno živ. Prav tako spot »Slovenija, moja dežela«.
Zapravili smo idealno in edinstveno zgodovinsko priložnost, da bi iz Slovenije, nove države na evropskem in svetovnem zemljevidu, naredili uspešno blagovno znamko. Nova vizualna identiteta, vrhunska himna, izjemni ljudje, napredna zakonodaja, vizija razvoja za prihodnost. Zalomilo se je pri odločevalcih. Le kje so ti izjemni ljudje? Voditelji? Odločevalci? Adijo, svojo identiteto imamo. Kakšno, presodite sami. Nisem zadovoljen z njo.
- Se vam zdi, da so t. i. accounti, projektni menedžerji in finančne špekulativne sheme prevzele svet iz rok filozofov, sociologov, znanstvenikov, inženirjev, zdravnikov, oblikovalcev? Globalni svet, vsaj na pogled, postaja neverjetno podoben. Vse svetovne metropole v centrih mest gradijo v nebo štrleče stolpnice z vgrajenimi odbojnimi stekli in če se vrnemo k naši stroki, danes težko ločiš Opla od Forda ali Mercedesa od Toyote. Je ta diferenciacija sploh pomembna? Ali nima svet drugih težav kot to, da bi se vsakdo vozil v avtomobilu, ki je po obliki ravno njemu ali njej pisan na kožo?
E, bravo. Tukaj je point. Ukvarjamo se s stvarmi, ki niso bistvene. Avto bi potemtakem moral biti nepotrebna reč. Za njegovo izdelavo pomendramo vse visokoleteče razprave o zeleni preobrazbi. Rešitev je morebiti javni promet. Vendar takšen, ki te pripelje vsepovsod v realnem času.
Če se malce pohecam - Oblast oblikovalcem! Tudi tistim brez rok. We are problem solving people. Druga plat medalje - DESIGN IS CAPITALIST'S TOOL!
