Vedno smo ponosni, ko nas kot avtorje ali predavatelje povabijo na festival, kongres ali podobno prireditev, kjer predstavljamo svoj projekt, svoj način dela in razlog, zakaj to sploh počnemo. Tokrat smo bili povabljeni v Sarajevo, kar je v nas vzbudilo dodatne emocije, saj je Sarajevo v naših srcih še vedno simbol skupnega prostora, sožitja ter ne nazadnje bratstva in enotnosti. Po rahlem razočaranju, da ne obstaja direktna letalska povezava z Ljubljano, smo Sarajevo dosegli pozno zvečer preko Zagreba. JUS projekt je bil tokrat nastanjen v znamenitem hotelu Holiday Inn (danes samo Holiday), ki je nastal za potrebe OI 1984 pod taktirko slovitega arhitekta Ivana Štravsa. Hotel, ki z zunanje strani močno spominja na legendarno igrico Tetris iz 80’ let prejšnjega stoletja, je z leti postal simbol obstanka tega mesta, saj je med drugim preživel obleganje v 90' letih brez resnih posledic. Pregovorna gostoljubnost gostiteljev, melos in humor taksistov, zgolj na videz utrujeni obrazi natakarjev, ki s svetlobno hitrostjo strežejo bosanske specialitete lačnim turistom, v dim zavita Baščaršija, na kateri mrgoli tako domačinov kot turistov vseh ver in kultur, so nas zopet vrgle v “roller coaster”, ki ga že poznamo in v katerega se radi vračamo.
JUS projekt je to poletje že drugič gostoval v tej prestolnici duha in kulture, tokrat kot gost Helem Nejse Talent akademije - HNTA, ki so jo ustanovili mladi kreativni ljudje neke nove, povojne generacije. Na HNTA so povabili predavatelje različnih kreativnih smeri, kot so kreativno pisanje, novinarstvo in novi mediji, glasbena produkcija, informacijska tehnologija in dizajn; z idejo, da bi svoje znanje in izkušnje prenesli na študente, ki so se na HNTA prijavili. JUS projekt je bil na akademijo povabljen z razlogom, da slušateljem predava s področja grafičnega dizajna, ilustracije ter pojmovanja in vloge nostalgije in kako ta (lahko) vpliva na sodobno oblikovanje. Brata Miladinović ste se v vili Brown, nekdanji ameriški ambasadi, študentom na začetku predstavila s predavanjem, ki nosi pomenljiv naslov “Ghost Country”. Skozi kratko retrospektivo sta prezentirala moč tistega časa predvsem s področja grafičnega in industrijskega oblikovanja, kulture in športa s ciljem predstaviti, da socialistična Jugoslavija ni bila zgolj rigidna tvorba, temveč v nekaterih segmentih zelo razvita in moderna družba oziroma prostor in čas, iz katerega se lahko učimo in veliko črpamo. Po njunem predavanju je sledila delavnica z naslovom “Nostalgija kot pogonsko gorivo za prihodnost”, kjer je JUS v družbi trinajstih študentov razvijal zasnovo gostinskega lokala z delavnim naslovom JUGOSLAVIJA 2.0, ki naj bi ponujal vsebine, značilne za področje bivše skupne države, od hrane, pijače do glasbe. V zgolj petih urah, ki so bile na voljo, je skupina izjemno nadarjenih mladih ljudi zasnovala in oblikovala vsebinski načrt, spisala manifest, poimenovala restavracijo in razvila celostno grafično podobo. Rezultati so bili fascinantni, saj kot trdita Darko in Marko, bi ta projekt z lahkoto prezentirali potencialnim investitorjem v gostinstvu. Duhovitost, hitrost razmišljanja ter podajanje rešitev, ki so jih generirali ti mladi ljudje, so na predavatelja vplivali skoraj do bolečega spoznanja, da zares prihajajo, kot je nekoč prepeval Đorđe Balašević, ‘neki novi klinci’. Želja po znanju, energija in kolektivni duh študentov, ki so simbolično predstavljali Jugo v malem, saj so prihajali iz Bosne, Hrvaške, Srbije in Črne gore, nam je povrnila vero in spomin na neke dobre čase. “Ima nade” bi lahko dejali.
Sveže, inovativno, nostalgično, v duhu s časom in potrebami ter ne nazadnje zelo komercialno naravnan koncept je ob finalni predstavitvi navdušil tako predavatelje kot ostale prisotne v novem modernističnem paviljonu z imenom Evropska hiša, ki je v zelenem parku nasproti enega večjih naselij v osrednjem Sarajevu. Misija opravljena, študentje zadovoljni, predavatelja ponosna in srca napolnjena s srečo.
Hvala, Sarajevo.